Početna Laboratorijska dejavnost

Laboratorijska dejavnost

Ravno v segmentu laboratorijske diagnostike, je laboratorij Bioinstituta eden vodilnih laboratorijev v Republiki Hrvaški, predvsem v analizi hrane, vode, predmetov splošne rabe in v laboratorijskih analizah, povezanih z varstvom okolja. Od laboratorija, ki se je v prvi fazi ukvarjal s testiranjem zdravstvene ustreznosti pitne vode, mikrobiološke ustreznosti hrane, s kakovstjo hrane in vina, zahvaljujoč kakovostnem delu z leti je laboratorij pridobil pooblastila, ki so laboratoriju odprla vrata za nova dela pa tudi za nadaljnji razvoj. Med številnimi pooblastili velja omeniti pooblastilo Ministrstva za zdravje iz leta 2002 za opravljanje specializirane dejavnosti – laboratorijsko testiranje zdravstvene ustreznosti živil in premdetov splošne rabe, s čimer je laboratorij Bioinstituta postal prvi zasebni laboratorij s takšnim statusom v Republiki Hrvaški. Leta 2005 je dobil potrdilo Hrvaške akreditacijske agencije za akreditacijo 50 kemijskih in mikrobioloških preskusnih metod po normi HRN EN ISO/IEC 17025. Leta 2008 je dobil pooblastilo Ministrstva za varstvo okolja, prostorsko ureditev in gradbeništva za opravljanje strokovnih del spremljanja stanja okolja. Potem so sledila pooblastila na področju voda; najprej za laboratorijsko testiranje odpadnih voda, potem pa tudi pooblastila za testiranje površinskih in podzmenih voda. 

Zaradi prizadevanj za izpolnjevanje tržnih pogojev in pravnih okvirov, laboratorij nenehno raste. Trenutno ima laboratorij več kot 200 akreditiranih metod v skladu s standardom HRN EN ISO/IEC 17025. V zadnjih letih je največji razvoj bil na področju pesticidov in prednostnih snovi, isti razvoj pa bomo nadaljevali še bolj intenzivno v prihodnjem obdobju. Delamo na avtomatizaciji priprave vzorcev, opremili pa smo se z avtomatskim ekstraktorjem za tekoče vzorce, kar nam omogoča ponovljivo in hitrejšo pripravo vzorcev. Poleg avtomatizacije se izvaja ukrep za zmanjšanje količin škodljivih snovi v laboratoriju (različna topila), za nekatere meritve na področju hrane pa smo uvedli tudi neposredne metode brez ekstrakcije. Ker je obstoječa zgradba, v katero smo se preselili leta 2008 bila premala, je bilo zgrajenih in dograjenih novih 800 m2 tako, da trenutno imamo več kot 2000 kvadratnih metrov delovnega prostora. V novi prostor selimo instrumentalne tehnike, pritličje prejšnjega laboratorija pa spreminjamo v laboratorije za pripravo vzorcev. Povečanje prostora bo omogočilo nov vzlet laboratorijske dejavnosti  na analitičnem in tržnem področju. 

Kot poslovnemu subjektu znanje je prioritet v našem delovanju, potem sledi plasman tega znanja na trg laboratorijskih storitev. Naši poslovni partnerji si želijo natančnosti, neodvisnosti in verodostojnosti rezultatov, kvalificiranega in izkušenega osebja, pravilne, najsodobnejše opreme, rednega umerjanja in vzdrževanja, pravilno odvzetih vzorcev, ustreznih preskusnih postopkov, sledljivosti meritev do nacionalnih standardov, pravilnih postopkov dokumentiranja podatkov in končnega poročila o testiranju. Vsi postopki v laboratoriju so opisani na razumljiv in prelgeden način, določeni so preskusni postopki, so sestavljena delovna navodila in obrazci ter določene odgovornosti za posamezne naloge.

Dela laboratorijske diagnostike so prisotna na območju celotne Republike Hrvaške, v zadnjih letih pa tudi na trgih Slovenije in Avstrije.


Projekt je sufinancirala Europska unija iz  Europskog fonda za regionalni razvoj.
Sadržaj publikacije/emitiranog materijala isključiva je odgovornost tvrtke Bioinstitut d.o.o.

Blog

Deklariranje (označavanje) bio proizvoda

04.09.2023 // Kemija

Označavanje hrane jedno je od najsloženijih zakonski uređenih područja vezanih za hranu. Razlog tome je što ono obuhvaća vrlo različite i često suprotne ciljeve kao što su zaštita potrošača, poštivanje proizvođačke i poslovne tajne, omogućavanje slobodnog kretanja robe (hrane) te mogućnost upravljanja krizom kada postoji opasnost štetnog djelovanja hrane na zdravlje ljudi.

Hrana i klimatske promjene

28.08.2023 // Kemija

Kakve veze hrana ima s klimatskim promjenama?

Ono što jedemo i kako je ta hrana proizvedena utječe na naše zdravlje, ali i na okoliš. Hranu treba uzgojiti, preraditi, transportirati, distribuirati, pripremiti, konzumirati, a otpad od hrane zbrinuti. Svaki od ovih koraka stvara stakleničke plinove koji zadržavaju sunčevu toplinu i doprinose klimatskim promjenama. Otprilike trećina svih emisija stakleničkih plinova koje uzrokuje čovjek povezana je s hranom.